Danes se je v Cerknem mudil direktor Direkcije RS za infrastrukturo Bojan Tičar. V spremstvu župana Gašperja Uršiča in poveljnika Civilne zaščite Občine Cerkno Stanka Močnika si je ogledal stanje na najbolj prizadetem odseku državne ceste Cerkno–Novaki; najprej škodo, ki jo je neurje z deročo vodo povzročilo prejšnji teden na cestišču od Cerknega proti Logu, nato pa v Dolenjih Novakih še škodo, ki jo je na brežinah ob cesti in na njej v sredo zvečer povzročil vetrolom.

»Vidi se, da je bila ujma obsežna, saj je povzročila zelo veliko škodo, zato se bomo morali temeljito lotiti dela. Najprej s kratkotrajno sanacijo, dolgoročno pa bo treba pripraviti projekte, ki bodo upoštevali današnje vremenske razmere, ki so drugačne, kot so bile v preteklosti. Srečujemo se namreč z vremenskimi pojavi, ki jih do zdaj nismo bili vajeni. Pomenijo enormno večje količine voda, ki povzročajo veliko škodo na infrastrukturi. Stroka se bo s tem v prihodnje morala še več ukvarjati in to upoštevati.« Ocenil je, da bo sanacija zahtevna, kompleksna in dolgotrajna, saj bi bilo najbolj smiselno pripraviti projekt za hkratno sanacijo ceste in vodotoka, kar pomeni sodelovanje dveh direkcij – tako za vode kot za infrastrukturo – ter občine z vsemi strokovnimi službami.

»Želimo si, da bodo projekti potekali sočasno, da bodo kompatibilni, da bo zaporedje tako, kot stroka zahteva in da bo zaključek del tak, da so narejene kakovostne rešitve za ureditev tako ceste kot vodotoka.« Izpostavil je, da uspešno izvajajo protipoplavna dela v Železnikih, ki bodo zagotovo po zaključku lahko primer dobre prakse. Časovnice sanacije v Cerknem zaenkrat ni mogoče določiti, saj je vezana na državne mehanizme, priznava pa, da bodo projektanti imeli težko nalogo. »Mi bomo maksimalno vpeli vse razpoložljive moči, da se k temu strokovno pristopi, je pa vse skupaj odvisno od postopkov, pridobivanja soglasij, konec koncev pa je pomemben tudi denar.«

Župan Gašper Uršič je povedal, da bo občina pri sanaciji povezovalni člen oziroma, kot se je izrazil »kolo pogona«. Meni, da kratkotrajne rešitve niso prave, zato si bodo prizadevali za celovito in kakovostno sanacijo. »Dobro voljo je že zdaj čutiti iz vseh strani. Država se zaveda resnosti situacije. Za naselje Cerkno, tudi če bo projektirano za 500-letne vode, 100-odstotne zaščite ne bomo mogli zagotoviti. Infrastrukturo bo treba planirati na daljši rok in za potrebe, ki nastajajo ne le zdaj, ampak bodo tudi v prihodnosti, npr. ureditev kolesarskih stez itd.« Po tednu dni, kar se v Cerknem vrstijo obiski visokih državnih predstavnikov, je zagotovil, da bodo tudi v prihodnje vztrajno pritiskali na državne vzvode za čimprejšnjo sanacijo. »Primer dobre prakse je, da si občina zagotovi povračilo sredstev pri projektiranjih, da podpiše sporazume pri pristojnem ministrstvu in sama vodi postopek.« Prepričan je, da bi v tem primeru lahko sanacijo precej pospešili.

S Tičarjem si je ogledal tudi plazino in čiščenje dreves s cestišča v Dolenjih Novakih, ki je bilo prizadeto na dolžini dveh kilometrov in pol. Ceste gasilci, ki so vsi tudi sekači z nacionalno poklicno kvalifikacijo, v dveh dneh še niso uspeli toliko usposobiti, da bi bila prevozna. Sprostitev so napovedali za petek, 21. julija. Tudi ko bodo s čiščenjem končali, opozarjajo, da bo cesta uradno še naprej zaprta za ves promet predvsem zaradi poškodb in možnosti padanja kamenja na cestišče na celotnem odseku od Cerknega do gasilskega doma v Novakih.

Na obisku v Cerknem se je danes mudil Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Direktoratu za vode, ki sodi v sklop Ministrstva za naravne vire in prostor. V spremstvu župana Gašperja Uršiča ter predstavnikov sektorja za območje Soče na Direktoratu za vode, vodjo Igorjem Podobnikom ter Brankom Košuto, si je ogledal razdejanje, ki ga je neurje povzročilo ob reki Cerknici ter na pritoku Čerinščica.

Župan Gašper Uršič je ocenil, da je bil terenski obisk pomemben za pripravo prvih ocen škode. Za prihodnji teden so že dorekli še en obisk, pri katerem »si bomo lahko že bolj detajlno ogledali teren, predvsem pa se nadejamo sodelovanja pri sanacijskih ukrepih na področju naravnih nesreč«.

Ervin Vivoda je ob obisku ocenil, da je sicer lokalno omejena ujma povzročila »nepopisno veliko škode« na infrastrukturi. V prihodnje bo potekal proces ocenjevanja škode in če bo ta, vključno s škodo v drugih občinah, presegla limit, določen z Zakonom o odpravi posledic državnih nesreč, ki je 0,3 promila prihodkov državnega proračuna (približno 4 milijone evrov za letošnje leto), bo vlada ministrstvu naložila pripravo programa za odpravljanje nastalih posledic, sredstva za sanacijo pa zagotovila v prihodnjih letih.

Ogledal si je trenutne nujne ukrepe za zagotovitev pretočnosti vodotokov in prevoznosti cest, pri katerih pri izvajanju sodelujeta direkciji za vode ter za infrastrukturo skupaj z občino. »V nadaljevanju bodo sledili ocenjevanje nastale neposredne škode in izdelava projektne dokumentacije za sanacijo, ker so poškodbe takega obsega, da brez ustrezne tehnične rešitve del ni mogoče izvesti kar tako.« Dodal je še, da bodo oglede opravili tudi prihodnji teden, še posebej na danes nedostopnem območju Partizanske bolnice Franja.

Na ogledu terena je bil tokrat tudi Igor Spasojevič, vodja javne službe v podjetju Hidrotehnik, ki sanira nastalo škodo po neurju. Povedal je, da pri čiščenju vodotokov od Dolenjih Novakov proti Cerknemu sodeluje 12 delavcev s še petimi bageristi ter osmimi vozniki tovornjakov. Če ne bo dodatnih vremenskih neprilik, ocenjuje, da bi lahko najnujnejša dela za zagotovitev pretočnosti vodotokov opravili v tednu dni.

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko s sodelavci je danes po četrtkovi ujmi obiskala Cerkljanski muzej in Partizansko bolnico Franja in izpostavila, da sanacija enega najpomembnejših spomenikov kulturne dediščine na Slovenskem ni vprašanje.

Popolnoma uničene so tri barake, ena pa poškodovana. »Z Zavodom za varstvo kulturne dediščine ter s pristojnim muzejem smo se dogovorili, da bomo k sanaciji pristopali celostno skupaj z obema občinama, Idrijo in Cerkno.« Izpostavila je, da je zelo močan odziv najširše javnosti, saj ima Partizanska bolnica Franja za širšo skupnost poseben pomen. Gre namreč za spomenik, ki je sredi najhujše vojne predstavljal upanje in solidarnost. Zato so se na ministrstvu za kulturo takoj odzvali in se skupaj s pristojnimi ministrstvi in vlado zavezali, da bo PB Franja obnovljena po vseh standardih. Že po prvih pregledih strokovnih služb se bojijo, da bo sanacija »obsežna in celo kompleksnejša kot leta 2007«, vendar, kot je poudarila, kadar gre za tako pomemben spomenik, ne sme biti za obnovo nobenih ovir.

Direktor Mestnega muzeja Idrija dr. Miha Kosmač je povedal, da bo velik izziv stabilizacija terena, saj bodo šele potem bodo lahko začeli z nujnimi sanacijskimi ukrepi, pri čemer računajo na pomoč ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Najprej jih čaka priprava sanacijskega načrta, na osnovi katerega bodo lahko pripravili časovnico in določili nadaljnje ukrepe. Javnost že obveščajo o nadaljnjem zaprtju spomenika, letošnja sezona pa je po njegovih besedah zagotovo izgubljena.

Poveljnik Civilne zaščite Občine Cerkno Stanko Močnik je povedal, da so bili prvi ukrepi, sprejeti na ravni občine, sanacija oziroma delno čiščenje glavnega zadrževalnika nad spomenikom. Danes je ob njem potekala sečnja dreves, z dvema bagroma bodo poskušali očistiti vsaj del naplavin od skupno 30.000 kubikov materiala, da preprečijo nadaljnjo škodo na objektu in na vodotoku.

Župan Občine Cerkno Gašper Uršič je povedal, da so se z ministrico pogovarjali o možnem naboru ukrepov za sanacijo PB Franja, ob tem pa dodal, da je na občinski ravni prioriteta zagotovitev prevoznosti državne ceste Cerkno–Novaki, ki še ostaja zaprta, ter zagotavljanje pretočnosti vodotoka Cerknica, na katerem trenutno poteka odstranjevanje naplavin.

Direktor MMI Miha Kosmač o zalednih ukrepih in zaprtju Franje (.mp3 datoteka)
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko (.mp3 datoteka)
Poveljnik CZ Občine Cerkno Stanko Močnik o zaščitnih ukrepih (.mp3 datoteka)
Župan Gašper Uršič o višini škode (.mp3 datoteka)

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan si je v spremstvu mag. Neže Kodre, direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode, cerkljanskega župana Gašperja Uršiča, predsednika Državnega sveta Marka Lotriča ter direktorja Muzeja Idrije Miha Kosmača ogledal posledice včerajšnjih hudourniških poplav v Cerknem.

Minister Brežan je ob tem povedal: »Vpričo podnebnih sprememb imamo tudi v naši državi vedno več ekstremnih vremenskih pojavov. Ob takšnih dogodkih postane vidno, kako pomembna je dobra in kvalitetno vzdrževana vodna infrastruktura. Ena pomembnih nalog države je, da zagotavlja dovolj sredstev zanjo. Verjamem, da bomo zmogli napor in sredstva zagotavljali tudi v prihodnje, saj je razvidno, da je vsak evro, ki je vložen v preventivo in urejanje vodotokov, dobro izrabljen. V okviru vlade bomo tudi tokrat občinam zagotovili sredstva za intervencijo.

Direktorica direkcije za vode mag. Neža Kodre: »V preteklih dneh so Slovenijo preplavila večja neurja. Na direkciji smo razglasili povečano stopnjo ogroženosti na posameznih območjih. Na sektorju območja Drave, Savinje, srednje Save in Soče smo v okviru koncesijske pogodbe aktivirali pooblaščene osebe za interventna dela, ki pregledujejo in popisujejo prizadeta območja. V občini Cerkno se v okviru interventnih ukrepov izvaja odstranjevanje naplavin in plavja za zagotavljanje pretočnosti strug ter nujne utrditve brežin na Cerknici nad Cerknim, ter pritokih Maška, Čerinščica in Trševka ter v povirju Cerknice. V naslednjih dneh se bo nadaljevalo z zbiranjem podatkov o stanju vodne infrastrukture in vodnih zemljišč, ocenjevanjem škode, ter izvajanjem interventnih del. Sama ocena škode še ni znana. Po ogledu vseh kritičnih območij bomo podali natančnejše podatke o lokacijah in višini intervencijskih del.

V skladu z določili Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je skrb za odpravo posledic naravnih nesreč pomemben segment dela ministrstva za naravne vire in prostor. Naloga občin je, da prijavijo škodo in predloge projektov, na podlagi katerih bomo pripravili sanacijski program, ki ga potem potrjuje vlada. Ključno je delo za preprečevanje poplav z rednim vzdrževanjem vodotokov in izvajanjem protipoplavnih ukrepov, za kar bo v bodoče potrebno zagotoviti primeren obseg sredstev. V zadnjih desetih letih je v povprečju v Sloveniji približno 150 milijonov evrov škode zaradi poplav.

Življenje v Alpah je imelo vedno prednosti in slabosti. Dejavniki, ki prispevajo k slabšim življenjskim razmeram v Alpah, so vsekakor gorski relief, razpršena poselitev, ukinjanje storitev, npr. ambulant, trgovin, šol, in nezadovoljiv javni prevoz. Slovensko Ministrstvo za naravne vire in prostor je kot predsedujoči Alpski konvenciji v letih 2023–2024 prepoznalo to problematiko območja in zato 10. poročilo o stanju Alp namenja kakovosti življenja. Koncept kakovosti življenja razumemo kot življenjske in materialne razmere, ki jih prebivalci potrebujejo za preživetje in blaginjo na določenem območju, ter subjektivno dojemanje teh razmer. Namen poročila je z zaznavanjem in upoštevanjem prostorskih razlik poglobiti zanje o kakovosti življenja ljudi v Alpah. Poročilo bo pripravila Univerza v Ljubljani ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije in ad-hoc mednarodne delovne skupine, ki jo je prav za ta namen ustanovila Alpska konvencija.

Kot eno izmed tehnik zbiranja informacij smo izbrali tudi anketni vprašalnik, saj smo mnenja, da je nujno, da ugotovimo, kaj prebivalci mislijo o kakovosti življenja, in se osredotočimo na njihove potrebe, povezane s tem. Anketo bomo diseminirali po različnih kanalih v alpskih državah, večinoma s pomočjo članov delovne skupine in drugih deležnikov z območja, npr. lokalnih skupnosti. Na podlagi zbranih podatkov bomo pripravili analizo za alpski prostor in priporočila, namenjena odločevalcem na lokalni, regionalni in državni ravni za sprejetje ukrepov v podporo izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Alp. Za več informacij, prosimo, glejte spletno stran Alpske konvencije: povezava. Vabimo vse, stare 15 let in več, da sodelujete v anketi, ki je na spletnem naslovu: https://1ka.arnes.si/slo na voljo do 31. julija 2023. Že vnaprej se vam lepo zahvaljujemo za sodelovanje in vaš osebni prispevek k pripravi poročila.

Dostopen preko QR kode: