Predstavitev

Občina Cerkno (kot del Severne Primorske v zahodnem delu Slovenije) zaobjema širše območje Cerkljanske, ki je izrazito zaključena regija, leži v prehodnem prostoru med primorskim in alpskim svetom v porečju Cerknice in Idrijce. Lega, razgibanost območja in ugodna klima, ki jo oblikujejo poslednji primorski vplivi, dajejo domačinom in obiskovalcem veliko možnosti za številne krajše sprehode v naravo po označenih pešpoteh ali za celodnevne planinske ture. Cerkljanska je poznana po živahnem kulturnem in družabnem utripu, nudi pa tudi številne zanimivosti, ki so vredne ogleda (Cerkljanski muzej, Partizanska bolnica Franja, Divje babe v Šebreljah, domačija pisatelja Franceta Bevka v Zakojci… ). Do večjih mestnih središč (Ljubljana, Nova Gorica… ) in pomembnejših slovenskih turističnih znamenitosti (Bled, Postojna) je oddaljena dobro uro vožnje z osebnim avtomobilom.

Cerkljanska je prvič omenjena v pisnih virih v drugi polovici 11. stoletja, sicer pa najstarejše sledi poselitev segajo že v prazgodovino v čas ledenodobnega človeka. Najznamenitejša najdba na tem območju je zagotovo neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu, ki so ga odkrili v arheološkem najdišču Divje babe.

Območje je bilo naseljeno v obdobju Ilirov in Keltov, zaradi naravnih prehodov iz Poljanske in Selške doline proti Soški dolini je Rimljanom predstavljalo mrežo pomembnih tovornih poti, v 7. stoletju pa je čez Cerkljansko potekala selitev Slovanov s Škofjeloškega hribovja proti Soški dolini in Furlaniji. Od 11. do 14. stoletja je Cerkljanski vladal tolminski oglejski patriarhat, od leta 1420 do leta 1509 je Cerkno spadalo pod beneško upravo, nato pa je bilo do začetka 20. stoletja priključeno habsburškim posestvom v goriški grofiji. V času Avstro-Ogrske je bilo Cerkno trg, sedež okrajnega sodišča in davkarije. Leta 1920 je po potrjeni rapalski meji med Italijo in Jugoslavijo Cerkno pripadlo Italiji, po kapitulaciji Italije pa je bilo med 2. sv. vojno središče partizanskega osvobojenega ozemlja.

Samostojna Občina Cerkno je bila z odcepitvijo od prejšnje skupne Občine Idrija ustanovljena po volitvah 4. decembra 1994. Razteza se na 131,3 kvadratnih kilometrih, v njej prebiva okrog 4500 prebivalcev. Upravno, gospodarsko in kulturno središče občine je kraj Cerkno z okrog 1600 prebivalci.

Druga naselja v občini so: Bukovo, Cerkljanski Vrh, Čeplez, Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Gorje, Jagršče, Jazne, Jesenica, Labinje, Lazec, Laznica, Orehek, Otalež, Planina pri Cerknem, Plužnje, Podlanišče, Podpleče, Poče, Police, Poljane, Ravne pri Cerknem, Reka, Straža, Šebrelje, Travnik, Trebenče, Zakojca, Zakriž.

Občino Cerkno obdajajo sosednje občine: Idrija, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Tolmin.

Župani Občine Cerkno:
Janez Podobnik (1994–1998)
Jurij Kavčič (1998–2002, 2002–2006, 2006–2010)
Miran Ciglič (2010–2014)
Jurij Kavčič (2014–2018)
Gašper Uršič (2018–2022, 2022– )

Leto ustanovitve: 1994
Površina (v km²): 131,3
Število naselij: 30
Število prebivalcev: 4546
Vir števila prebivalcev: SURS (10. 1. 2023)
Statistični podatki: https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/19