pexels-photo-1451649

ZDRAVO! KAKO STE?

admin Koronavirus COVID-19, Novice

Dobro znani pozdrav in najpogostejši odgovor na vprašanje, ki ju bolj ali manj izgovarjamo povsem podzavestno, sta veliko manj samoumevna in mnogo bolj povezana med seboj kot se zdita. Odvisno od tega, kako pojmujemo zdravje in kako pojmujemo »biti dobro«. Za večino »biti dobro« pomeni »biti zdrav«. Kdor se ne bo strinjal, bo dejal, da tudi, če si nekoliko bolan, lahko živiš (dovolj) dobro – če seveda imaš ob tem možnost, da lahko sam obvladuješ bolezen, da si kljub bolezni vključen v skupnost in lahko kljub zdravstvenim težavam vanjo prispevaš.

Opredeljevanje zdravja za stroko nikoli ni bila lahka naloga. Sama definicija se je skozi čas razširjala in spreminjala skladno z razširjanjem znanja o človekovem delovanju: od strogo biomedicinskega modela, po katerem je štelo izključno funkcioniranje telesa, preko biopsihosocialnega modela, ki upošteva tudi duševne in družbene dejavnike zdravja, do sistemskega pogleda, kjer je zdravje vselej rezultat medsebojnega vplivanja različnih sistemov, katerih del smo – družine, skupnosti, institucij, političnega sistema, ekonomskega sistema …

V novejšem času, še zlasti od pandemije koronavirusa naprej, sta v ospredje spet bolj stopili prav družbena in psihološka dimenzija zdravja. Težave v duševnem zdravju skoraj praviloma spremljajo zlorabo alkohola in drog, osamljenost, izključenost. Imamo možnost izraziti stisko, ko le to občutimo? Kakšen način izražanja stiske ali sproščanja stresa lahko izberemo? Vseh izbir nimamo vedno na voljo. Prav tako drži, da vsi nimamo na voljo enakih izbir – prav zaradi različnih sistemov, v katerih se gibljemo, in v razlikah znotraj njih. A skoraj vsi imamo skoraj vedno vsaj nekaj izbire pri tem, ali bomo ubrali bolj ali manj zdravo pot.

Delovna skupina za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Ljubljana z nami deli nasvete, kako izbrati zdravo pot, kako tudi v času epidemije poskrbeti za zdrav način življenja in se spopadati z izzivi »nove realnosti«.

Pet priporočil za zdravje telesa in duha

Prvo Priporočilo: Kolikor je mogoče, si prizadevajmo za vzpostavljanje in gojenje takšnih odnosov, v katerih se bomo počutili vredne drugim in kjer bomo tudi sami pokazali, koliko drugi pomenijo nam.

Drugo priporočilo: Če smo v duševni stiski, kar v trenutni situaciji epidemije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo, si lahko pomagamo sami ali se obrnemo po pomoč. Ko se sprašujemo, kako obvladati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti ali ostati miren, se opremimo z relevantnimi informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne stike, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje.

Tretje priporočilo: Kolikor je mogoče se izogibajmo razvad, ki lahko vodijo v zasvojenost ali poslabšajo naše zdravstveno stanje. V primeru stiske vam priporočamo, da se namesto k alkoholu po nasvet in pomoč raje obrnete k strokovnjakom v zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo, ki vas bodo vodili skozi proces spremembe vedenja in vam olajšali pot k bolj zdravemu in zadovoljnemu življenju.

Četrto priporočilo: Kolikor je mogoče, si prizadevajmo za lastno pridelavo in pripravo hrane ter obroke vnaprej načrtujmo. Ob tem vključujmo vse (družinske) člane, kar krepi medsebojne vezi, omogoča prenos praktičnih veščin, izboljšuje psihično počutje posameznika (družinskih članov) in izboljšuje kvaliteto (družinskega) življenja.

Peto priporočilo: Prav v času izrednih razmer in okoliščin, kakor jih doživljamo in živimo trenutno, je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo na človečnost in solidarnost: v svojem ožjem krogu, v svoji širši skupnosti, generacijsko in medgeneracijsko. Če je nam dobro, še ne pomeni, da je dobro tudi drugim. Če smo sami varni, ni nujno, da v nevarnosti niso drugi. Zato med ali po tem, ko poskrbimo za svoje dobro počutje, namenimo pozornost tudi svojim bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Bodimo tu eden za drugega in se podpirajmo. Bodimo strpni do sebe in do soljudi. Skrb za drugega je tudi skrb zase.

Z zdravjem povezan življenjski slog: sodelujte v raziskavi

Prebivalci Slovenije v zadnjih letih v večjem deležu ocenjujejo svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro. Šest od desetih odraslih prebivalcev Slovenije zaupa cepljenju. To so le nekateri zadnji izsledki pri nas največje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki se izvaja vsake 4 leta.

V tokratni izvedbi so na NIJZ k  sodelovanju  povabili kar 17.500 naključno izbranih oseb iz vse Slovenije. Do sedaj je izpolnjene vprašalnike po pošti ali preko spleta vrnilo že skoraj polovica (46,1%) povabljenih v raziskavo.

Če ste eden izmed 17.500, ki je vprašalnik prejelo in ga še niste izpolnili, vas vabimo k sodelovanju. S tem boste aktivno sodelovali pri oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja nas vseh. Na podlagi ugotovitev prejšnjih raziskav so na primer predlagali uvedbo brezplačnih strokovnih preventivnih zdravstvenih programov za zdrav življenjski slog, ki se jih lahko udeležite  v vašem zdravstvenem domu.

Povzeto po prispevku Delovne skupine za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Ljubljana.

 

Picture1

Fotografija je simbolična. Vir: Aleksandar Cvetanovic (pexels.com)