novice_2014_zalozba_zrc_izdala_knjigo_divje_babe_i

Založba ZRC izdala knjigo Divje babe I

admin Novice

Pri Založbi Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je izšla knjiga dr. Ivana Turka Divje babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji (2. del: Arheologija). 2. del je nadaljevanje prvega, ki je naše arheološko najdišče obravnaval z geološkega in paleontološkega vidika.

Delo obravnava vse arheološke najdbe tega najdišča (kamnite in koščene izdelke, ognjišča in z njimi povezane obognjiščne dejavnosti in posamične kostne najdbe, ki so bile predmet manipulacij paleolitskih obiskovalcev Divjih bab I), vse s pomočjo raziskovalnih tehnik, ki doslej niso bile uporabljene pri tovrstnih raziskavah v Sloveniji. Avtorji so po njihovi zaslugi prišli od prvotnih predvidevanj do nekaterih nepričakovanih dobro argumentiranih spoznanj na področju slabo poznanega duhovnega sveta neandertalcev – evropskih praprebivalcev.

Knjiga vsebuje tako ugotovitve o klimatskih in okoljskih spremembah v času mlajšega pleistocena ter obravnava vpliv teh sprememb na vedenjske vzorce neandertalcev, ki se odslikavajo v obljudenosti jame, izrabi jamskega prostora in ne nazadnje v njihovih izdelkih, predvsem v izboru surovin zanje in njihovi izrabi.

Posebnost Divjih bab I so organski artefakti iz kosti in rogovja iz obdobja srednjega paleolitika, ki predstavljajo izjemne najdbe. Na prvem mestu je tu trenutno najstarejše glasbilo, ki je obravnavano v treh poglavjih. Glasbi iz koščene neandertalčeve piščali lahko prisluhnete tudi na tej povezavi. Posebno poglavje je odgovor vsem dosedanjim kritikom najdbe in razkrije vse slabosti t. i. tafonomske hipoteze o nastanku lukenj v glasbilu.

Uporabo kosti kot surovine v srednjem paleolitiku Divjih bab I dokazujejo tudi najdbe šil in suličnih osti iz različnih plasti. Najstarejši primerek je star kar 115 000 let, kar je dvakrat toliko kot najdba glasbila. Gre za izjemno redke najdbe, ki rušijo nekatere znanstvene stereotipe o neandertalcih.

Popolna novost v slovenskem paleolitiku je poglavje o ognjiščih in obognjiščnih dejavnostih. V različnih nivojih je bilo odkritih 21 ognjišč, na katere se vežejo različne najdbe iz celotne arheološko in drugače raziskane površine. Najštevilčnejši so ostanki jamskega medveda. Podrobna večplastna analiza teh množičnih ostankov v ognjiščnih nivojih in njihova primerjava z nivoji brez ognjišč je pokazala, kakšen odnos so imeli neandertalci do jamskega medveda. Ugotovitve, ki so podprte z materialnimi dokazi, potrjujejo stare hipoteze o povezanosti neandertalcev s to živaljo na metafizični ravni. Presenetljiva je podobnost med obrednim obravnavanjem pokojnikov in v določenih primerih medvedjih kadavrov. Da je bila za najstarejše glasbilo uporabljena stegnenica mladiča jamskega medveda, tudi ni naključje, ampak odločitev, povezana z določenim ritualom.

V zadnjem poglavju knjiga obravnava problematiko lova na jamskega medveda na podlagi starostne strukture fosilna populacije in drugih kazalcev ter ugotavlja, da lova ni bilo, prihajalo pa je do manipuliranja s kostnimi ostanki in njihovega izkoriščanja kot zalog mozga in maščob.

Od včeraj je knjiga na ogled tudi na Občini Cerkno in na LTO Laufar. V kolikor bi si želeli imeti izvod te res izčrpne znanstvene monografije, si jo lahko zagotovite tukaj.