novice_2018_okrogla_miza_02

Okrogla miza »Za več lokalnega v kulinarični ponudbi Cerkljanske«

admin Novice

Za več lokalnega v kulinarični ponudbi Cerkljanske

Izdelki so kakovostni in prepoznavni, a jih je v kuhinjah gostiln in restavracij še premalo 

Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija je ob podpori Občine Cerkno v četrtek, 29. novembra v Hotelu Cerkno pripravila okroglo mizo »Za več lokalnega v kulinarični ponudbi Cerkljanske«.
Že lani so skupaj ob dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru, pripravili srečanje o lokalni hrani in njeni uporabi v javnih zavodih, letos pa so želeli potenciale in priložnosti uporabe lokalnih pridelkov in izdelkov izpostaviti in nadgraditi tudi na področju gostinstva.

Ob ponudbi lokalnih pridelovalcev hrane in ob izzivih, s katerimi se srečujejo javni zavodi pri naročanju lokalno pridelane hrane, so lani sodelujoči na okrogli mizi ugotovili, da je tako pri ponudbi kot povpraševanju še kar nekaj rezerv. Poudarili so potrebo po medsebojnem sodelovanju in združevanju, s čimer bi lahko zagotovili več lokalne hrane v javnih zavodih, predvsem pa tudi pomagali lokalnim pridelovalcem pri trženju in sklepanju poslov z javnimi zavodi.

V četrtek so se predvsem dotaknili dolgoročnih ciljev oziroma prizadevanj, da bi se čim več lokalno pridelane hrane ponudilo in tudi porabilo v lokalnem okolju. Ne zgolj in samo v javnih zavodih, ampak tudi na druge načine, torej v gostinskih obratih, kjer se posebej zrcali kulinarična podoba nekega kraja oz. območja.
Na okrogli mizi se je zbralo okrog 20 ponudnikov, predstavnikov javnih zavodov in en gostinec, ki vsi želijo spodbuditi uporabo lokalnega v kulinariki.
Prisotni so najprej preverili, kako in koliko se je stanje na tem področju spremenilo od lani, ko so ponudniki s predstavniki javnih zavodov sklenili kar nekaj poslov.

Skozi zanimiv pogovor so iskali odgovore na vprašanje, kako s skupnimi močmi spodbuditi čim večjo uporabo lokalno pridelane hrane (pridelkov in izdelkov) na Cerkljanskem, tudi in predvsem skozi za Cerkljansko značilne jedi, ki jih pripravljajo in svojim gostom ponujajo gostinci, z namenom, da bi vsak iz lokalnih sestavin pripravljen obrok dvignili v pravo kulinarično doživetje.

Dina Uršič z OŠ Cerkno je predstavila dinamiko naročanja živil izven javnih razpisov, kjer lahko pridobijo sveža, lokalno pridelana živila. Izkoristijo nekje 10 %, kupujejo jabolka, sveže mleko, žlikrofe. Ta delež se poveča v OŠ Idrija, Helena Mavri je zatrdila, da ta bonus izkoristijo v celoti, imajo tudi shemo šolskega sadja in mleka, kar oboje dobavljajo lokalni ponudniki.

Marjan Demšar s kmetije Na Ravan je poudaril, da so se ob pridelavi in predelavi mleka usmerili v seneno mleko, ki je najkakovostnejše, kar se ga da dobiti na trgu, promovirajo ga skozi projekt »Odprta vrata kmetij« (LAS s CILjem), katerega namen je tudi vzgoja potrošnika in osveščanje, ki se bo odvijalo skozi konkretno izkušnjo direktno na kmetijah.

Opažajo, da je osveščenost potrošnikov vedno večja, da jim zaupajo in da so za višjo kakovost pripravljeni odšteti kakšen evro več.

V podjetju Klemen Florjančič, Tesing, s. p., izdelava žlikrofov, ki je certificiran proizvajalec idrijskih žlikrofov, teh ročno na mesec izdelajo od 500 do 600 kg, veliko sodelujejo tudi z lokalnimi gostinci, ki žlikrofe od njih odkupujejo. Kljub visoki kakovosti bi si želeli višjo ceno za to Idrijsko-Cerkljansko značilno jed, ki je na slovenski ravni zaščitena od leta 2002, na  evropski ravni pa od leta 2010, in sicer kot zajamčena tradicionalna posebnost, kar pomeni, da sta zaščitena tako receptura kot način priprave.

Tudi ta podatek bi bil npr. dobrodošel v jedilnih listih gostiln, kjer že sedaj idrijske žlikrofe ob ustrezni interpretaciji postrežejo kot ugledno in vsega spoštovanja vredno jed.

Kako še bolj dvigniti zgodbo idrijskih žlikrofov ter pospešiti razvoj kulinaričnega turizma, se je spraševal tudi Blaž Peternel iz Gostišča Gačnk v Logu, kjer že 20 let prisegajo na lokalne, domače, sveže sestavine. Imajo tudi lasten vrt, s katerega se oskrbujejo s sestavinami. Veliko delajo na pristopu  do gosta, na zgodbi in dediščini. Cerkno je namreč destinacija s pestro ponudbo lokalnih jedi.
Med potenciali za nadgraditev lokalne kulinarične ponudbe je tudi razvoj skupnega – povezovalnega produkta, kot je npr. kosilo iz lokalno-regionalnih jedi, ki bi ga obiskovalci destinacije lahko okusili pri različnih turističnih in gostinskih ponudnikih.
Gregor Novakovič z LTO Laufar Cerkno je poudaril, da so nekaj spodbude na tem področju prinesli tudi povzetki zadnje kulinarične delavnice v njihovi organizaciji »Oblikovanje in razvoj inovativnega kulinaričnega produkta v Idrijsko-Cerkljanski regiji«, ki se jo je novembra udeležilo veliko gostincev s Cerkljanskega, in katere nadaljevanje že načrtujejo.

Kaj torej narediti, da bi lokalni ponudniki čim več prodali doma oz. v lokalnem okolju? Se več povezovali z gostinci?
Ti večinoma delajo na malicah, za katere potrebujejo cenejše sestavine. S sprejetimi odločitvami in skupnim sodelovanjem so se strinjali prisotni, je tudi to možno. Bo pa potrebno vložiti nekaj več napora.
Nekaj možnosti in priložnosti za nadgradnjo kulinaričnih posebnosti ponuja tudi leto 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Biti ali ne biti na vlaku, ki bo pripeljal to možnost razvoja kulinarike in Slovenije kot gastronomske destinacije, ni več vprašanje. Vprašanje je, kako in s kom, čeprav bo pot do skupnega cilja, so ugotavljali prisotni, daljša, kot bi si želeli.

Četudi se zdi, da so tovrstna omizja marsikdaj nepotrebna, odvečna in brezplodna, je tokratno neuradno nadaljevanje potrdilo, da se vsaj na tak način ponudniki zberejo skupaj, se spoznajo, predvsem pa razmišljajo o skupnih izzivih v lokalni hrani, ki jih za to območje prinaša prihodnost. Obenem pa že nakažejo skupno smer razvoja in usmeritve za naprej, četudi z majhnimi koraki.
Naslednji bo že delavnica z nadgradnjo v začetku prihodnjega leta v organizaciji LTO Laufar Cerkno, zagotovo pa še kakšna okrogla miza, v kateri bodo udeleženci aktivno sodelovali z analizo stanja, predlogi in z idejami, je napovedala Polona Kavčič z Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije.