Predsednik: Dušan Šturm
Člani sveta: Urška Lahajnar Ubajiogu, Robert Marcina, Ivan Lahajnar, Dušan Uršič, Ivan Šturm, Mitja Rjavec.

Naselja: Jagršče, Police, Reka, Straža
Število prebivalcev: 244 (Jagršče 25, Police 22, Reka 76, Straža 121)

vir: Statistični urad RS, stanje na 01.01.2015

Straža je manjša, a izredno razgibana in raztresena vas v dolini reke Idrijce. Ima okoli 120 prebivalcev in skupno 42 hišnih številk. Za zemljevid klikni tukaj.

Vaščani se lahko pohvalimo s številnimi prav posrečenimi zanimivostmi glede našega kraja.

Malo za šalo, malo za res so nas ob zadnji postavitvi tabel s poimenovanjem kraja označili kot dvojezično vas. Ljudje bolj kot Stražo naš kraj poznajo kot Želin, a gre pravzaprav za napačno uporabo krajevnih imen – Želin je le zaselek treh domačij ob križišču, kjer se od glavne ceste Idrija-Tolmin odcepi cesta za Cerkno. Straža pa je precej več kot le Želin. Vas se glede na potek reke Idrijce in prej omenjene Keltike prične ob odcepu ceste za Otalež in potem ob cesti na pobočjih kar petih hribov na obeh straneh reke Idrijce še nekaj sto metrov naprej od Želina proti Reki. Strnjenega središča vasi pravzaprav ni. Ker sta bila na Želinu dolga leta bife in majhna trgovinica z jestvinami, zraven pa še avtobusno postajališče, se je kot osrednja točka uveljavil prav Želin. Sedaj pa tudi ta nima več močne povezovalne vloge v kraju. Imamo semafor, ne pa prehodov za pešce, avtobusno postajališče so nam naredili le v smeri Cerknega, tudi table za označbo naselja niso tam, kjer bi morale biti, pa še kaj bi se našlo.

Želin (vrisan in označen tudi v vseh starih vojaških zemljevidih, za časa italijanske okupacije daleč na okoli poznan kot Bivio Zelin) je dandanes poznan predvsem po uspešni in gostoljubni turistični kmetiji Želinc.

Sicer pa se Straža lahko pohvali s še nekaterimi obiska ter ogleda vrednimi točkami. Na vzpetini nad Idrijco kraljuje cerkev sv. Pavla, od katere se razpirajo čudoviti razgledi na okolico. Od glavne ceste vas do cerkvice vodi dokaj strma, a asfaltirana cesta. Odlična ideja pa se je do cerkve odpraviti peš, kar vam bo vzelo nekaj manj kot pol ure časa, in med potjo uživati v razgledu po okoliških domačijah, v miru in svežem zraku. Prvotna zasnova cerkve izvira iz prve polovice 16. stoletja, v 18. stoletju pa je bila predelana in povečana. Zanimivo je, da je so bile na zunanji steni prezbiterija odkrite freske Jerneja iz Loke. Ivan Mohorič je v svoji knjigi ‘V zvezdi piše vse’ omenil tudi našo cerkev. Skupaj s cerkvami sv. Ivana in sv. Jurija v Šebreljah, sv. Uršule v Jagrščah in s koto 553 na Roglci (nad Želinom) naj bi sv. Pavel tvoril t.i. pentagram oz. božji podpis.

Še večja znamenitost, s katero se lahko ponašamo pa je naravni spomenik izvir Zaganjalke oz. Zaganjalščice, ki izvira visoko pod Lajšami, v Idrijco pa se izliva pod ‘Pirhovim klancem’. Ta kraški tip izvira vodotoka, ki v enakomernih časovnih presledkih upada in spet naraste kot da bi se zaganjal, je vsem ostalim poznanim tovrstnim pojavom dal svoje ime – zaganjalka. Na spletu si lahko tudi ogledate zanimiv posnetek Zaganjalkinega delovanja.

Poleg Zaganjalščice se v Idrijco z desne strani v Pirhovi luknji izliva še potok Luknjica, ki prav tako izvira visoko pod Cerkljanskim Vrhom, na Želinu reka Cerknica, med domačijama Pr’ Črowu in Pr’ Graparju pa z leve strani še Otuška, ki priteče visoko izpod Idrijskih Krnic.